Varstvo okolja
Večina naših pokopališč leži na vodovarstvenih območjih. Zato moramo vsi pri vzdrževanju in urejanju grobov upoštevati nekaj omejitev, ki so nujne za zaščito podtalnice.
Pokopališča Žale, Stožice, Šentvid in Šmartno pod Šmarno goro ležijo na širšem vodovarstvenem območju vodonosnika Ljubljanskega polja, pokopališče Vič na širšem vodovarstvenem območju vodonosnikov Ljubljanskega barja, pokopališče Mali Lipoglav na ožjem vodovarstvenem območju vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane. V skladu z vladnimi uredbami o vodovarstvenem območju za vodna telesa teh vodonosnikov zato veljajo omejitve pri uporabi fitofarmacevstkih sredstev, mineralnih gnojil z dušikom in uporabo herbicidov, na pokopališču Žale pa tudi glede pokopavanja.
Pokopališča Rudnik, Bizovik, Sostro, Šentjakob, Janče, Prežganje, Javor in Šentpavel se ne nahajajo na vodovarstvenem območju, zato na njih ne veljajo tovrstne omejitve.
Omejitve pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev in gnojil
| Pokopališče | Prepoved uporabe fitofarmacevtskih sredstev | Prepoved uporabe mineralnih gnojil, ki vsebujejo dušik | Omejitve pri pokopavanju |
| Žale | X | X | X |
| Stožice | X | X | |
| Šentvid | X | X | |
| Dravlje | X | X | |
| Šmartno pod Šmarno goro | X | X | |
| Črnuče | X | X | |
| Vič | X | X | |
| Mali Lipoglav | X | X | |
| Črnuče | X | X |
Omejitev pokopavanja
Deli pokopališča Žale ležijo na ožjem območju s strogim vodovarstvenim režimom. Na njih je pokopavanje s krsto dovoljeno le izjemoma, če je bil v grobu pokopan najmanj eden izmed pokojnikovih družinskih članov. Gre za naslednja območja: Judovsko pokopališče, 46B, 58B, 59 B, 60B, 61 B, 62B, 63B, 64B, 65B, 66B, 67B, 68B, 69 B, 70B, 71B, 72C, 73C, 74C, 75C, 76C, 77C, 78C, 79C, 80C, 81C, 82C, 83C, 84C, 85C, 87C, 88C, 89C, 90C, D1V1, D1V2, D1V3, D1V6, D1V9L, levo polovico oddelka D1V9D in prostor za anonimni pokop.
Te omejitve so opredeljene v vladni Uredbi o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja.
Uporaba herbicidov
Na pokopališčih na območju MOL uporaba herbicidov ni dovoljena. Talni herbicidi, ki bi imeli dovoljenje za uporabo na nekmetijskih površinah in bi bili hkrati primerni za vodovarstvena območja ter lažja, peščena tla, namreč v Sloveniji niso registrirani.
Ločeno zbiranje odpadkov
Na pokopališčih smo uredili preprost sistem ločevanja odpadkov, do katerih prihaja pri vzdrževanju pokopališč in urejanju grobov. Odpadke odlagamo v zabojnik ustrezne barve.
- Odpadne nagrobne sveče: rdeč zabojnik
- Razgradljivi odpadki: zelen zabojnik
- Preostanek odpadkov oz. plastika in embalaža: rumen zabojnik
- Zemlja, pesek, kamnoseški odpadki in veliki rastlinski odpadki: 7m3 velik kovinski zabojnik ali drug prostor za odlaganje
Zatiranje tujerodnih invazivnih rastlin
V Sloveniji se je razširilo več tujerodnih invazivnih rastlin, kot so ambrozija, japonski dresnik, orjaški dežen, zlata rozga in druge, ki med drugim povzročajo inhalacijske alergije in jih je zato treba zatirati. Če ste jih opazili, jih nemudoma odstranite in nas obvestite o njihovem pojavu. Več o pravilnem zatiranju ambrozije, ki je ena najpogostejših tujerodnih invazivnih rastlin na pokopališču, si lahko preberete na spletišču vlade RS. Tudi pri drugih tujerodnih invazivnih rastlinah je potrebna pazljivost. Veliko uporabnih informacij in nasvetov glede prepoznavanja in odstranjevanja najdete na straneh Ministrstva za okolja.
Obrezovanje vej in sekanje dreves ter odstranjevanje dreves
Pokopališča so javne, zelene površine posebne kulturne vrednosti – območja kulturne dediščine in prvine javnega zelenja. Zato nam morate tudi vrtnarske storitve priglasiti, preden začnete z njihovim izvajanjem.
Na grobovih brez našega dovoljenja ni dovoljena zasaditev dreves in grmičevja, ki zrastejo več kot 1,5 m visoko. Tudi za sekanje, žaganje, obrezovanje ali odstranjevanje drevja morate v skladu z Odlokom o pokopališkem redu pridobiti naše soglasje. Če fizična ali pravna oseba ravna v nasprotju s tem, stori prekršek, ki se kaznuje z globo.
Pokopališče predstavlja kulturno-zgodovinsko spomeniško območje in območje oblikovane narave in je vpisano v Zbirni register pri Upravi za kulturno dediščino. Na njem velja še posebej strog varstveni režim, ki določa varovanje naravovarstvenih vrednot oblikovane narave. Zato tovrstno kaznivo dejanje prijavimo tudi policiji.
